Človeštvo smatra rak kot hudo nadlogo, saj je rak prepogosto vzrok smrti. Bolj malo pa je znano, da je rak naravni proces, ki organizmu omogoča izhod, neke vrste samomor. Zelo pogosto lahko vidite, da ljudje, ki so obveščeni, da imajo raka, nadaljujejo z aktivnostmi, ki povzročajo ali vzpodbujajo rak. Kajenje je en takšen primer. Rakaste celice se v organizmu razvijajo ves čas, a jih imunski sistem sproti odstranjuje, kar biologi dobro vedo. Kar se zgodi ob razvoju raka je zgolj to, da imunski sistem preneha delovati in uničenje se začne. Rak se pojavi iz istega razloga, zaradi katerega se mnoge infekcijske bolezni razrasejo čez vse meje - ker se je imunski sistem izključil. Kot ljudje že dolgo veste, je imunski sistem zelo občutljiv na okolico in to namenoma. Samomor je v naravi redko mogoč, razen če prenehate jesti ali se ne izmaknete iz nevarnega položaja, kar pa se povezuje že z mentalno depresijo.

Zagrizena vojna proti raku, ki jo bije medicina, je v večini primerov izgubljena bitka, saj se je pacient že odločil, kakšen bo rezultat. Spontane ozdravitve se pojavijo brez medicinske pomoči in mnogi pacienti jih imajo kar nekaj. Kadar se pojavi spontana ozdravitev med zdravljenjem, se mnogokrat smatra, da je zdravljenje povzročilo ozdravitev, v resnici pa je uspeh prišel zaradi nege in pozornosti, ki jo pacient prejema. Končno je proč od svojega osovraženega dela, ga nekdo iskreno vpraša kako se danes počuti ali pa je s tem, ko je v bolnišnici, ušel dominantnemu partnerju. Zdravljenje raka je vedno neuspešno, če ne posvetite pozornosti tudi dejanskim vzrokom, kajti tudi če uničite vse rakaste celice, kar je težko, se bodo ponovno pojavile na nekem drugem mestu. Da bi ozdravili raka, se morate v prvi fazi posvetiti pacientovemu življenju in šele nato se lotite tumorja.